Raziskovalni cilji
Omogočiti učinkovito, spodbudno in prijetno komunikacijo z inteligentnimi uporabniku prilagojenimi napravami
Laboratorij za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco je osredotočen na izboljšanje inerakcije z uporabnikom s pomočjo kontekstualiziranih komunikacijskih aplikacij in storitev. V širokem razponu aplikacij (vključno s telekomunikacijami, multimedijskim dostopom, učenjem, inteligentnim uporabniškim okoljem) je naš osrednji cilj izboljšanje storitev ponujenih končnemu uporabnik in tako izboljšati njeno / njegovo izkušnjo, zadovoljstvo, učinkovitost in dobiček. Želimo nuditi rešitve, razvite za končnega uporabnika, prilagojene na izzive iz realnega sveta.
Na poti k uporabniku prilagojenim rešitvam se je potrebno zavedati seldečih izzivov:
Komunikacija med človekom in strojem je odvisna od konteksta. Zahteve uporabnika, način kako se le-ta odloča in kako uporablja storitve so odvisni od vel kontekstov, kot na primer lokacija, socialna interakcija itd. Razvite rešitve morajo zato uporabljati vse podatke o kontekstu, ki so na voljo.
Naravni proces komunikacije je odvisen od uporabnikove osebnosti, razpoloženja in čustev. Kako se uporabnik odloči in kaj pričakuje od komunikacijske naprave je odvisno od njegove / njene osebnosti, trenutnega razpoloženja in čustvenega stanja. Razvita komunikacijska storivet mora zato ta stanja zaznati in se jim prilagoditi.
Komunikacija poteka zvezvo in predvidljivo. Naravni proces komunikacije z napravami mora biti podobne tistemu, ki se uporablja pri komunikaciji med ljudmi. Med drugim se je potrebno zavedati, da je ta proces zvezen in da uporabnik ponavadi takoj reagira na informacije, ki jih ponudi druga stran. Zato mora tudi komunikacijski sistem delovati tako, da se pri vsakem koraku zaveda prejšnjih dogodkov ter da uporabnika pogovorno obvešča o svojih naslednjih korakih.
Komunikacijski sistem je avtonomen pri zbiranju informacij in inteligentnih odločitvah. Tudi ko ljudje komunicirajo s popolnim tujcem implicitno predpostavljajo, da se druga stran zaveda njihovih stališč. Komunikacijski sistem mora zato zbrati informacije o uporabniku in njegovem kontekstu na nevsiljiv način ter nato te informacije samostojno obdelati z namenom nudenja podpore uporabniku. Poleg tega, je za aktivno prilagajanje posameznemu končnemu uporabniku, in vsakemu posameznemu primeru potrebna inteligenca v smislu razumevanja kompleksnih podatkov za zmožnost napovedaja uporabnikovih potrebe in odločitev.
Da bi naredili korak naprej pri reševanju zgoraj naštetih izzivov, se je naša skupina osredotočila na sledeča polja.
Uporabniško modeliranje in kontekstualizirani pogovorni priporočilni sistemi. Inteligenca, ki jo sistem potrebuje za nudenje podpore uporabniku ter za pravilno povezovanje z napravami v realnem času je na voljo v obliki algoritmov za uporabniško modeliranje, ki vsebujejo tudi pristope s področja pogovornih priporočilnih sistemov. Za pravilno prilagoditev procesa uporabniku, mora sistem biti sposoben pravilno napovedati naslednji korak, ki ga bo končni uporabnik storil pri svoji interakciji s sistemom.
Modeliranje in oblikovanje uporabniških vmesnikov. Oblika uporabniškega vmesnika ima ključno vlogo pri interakciji med končnim uporabnikom in sistemom. Pravilna zasnova vmesnika zato sloni več vidikih celotnega procesa interakcije in kot taka nudi velik interdisciplinarni izziv.
Multimedijski signali in komunikacija. Multimedija predstavlja vsebine, ki jih moderne komunikacijske storitve nudijo končnim uporabnikom. Potrebno je upoštevati pravila in dinamiko multimedijskih komunikacij.
Socialni signali. Socialni signali so najbolj naravni način izmenjave informacij pri medčloveški komunikaciji. Zato nudijo velik potencial za neinvazivno zbiranje podatkov o uporabniku v realnem času.
Uporaba interneta stvari (IS) za identifikacijo konteksta končnega uporabnika. Za pravilno identifikacijo konteksta v katerem se uporabnik nahaja je potrevno zbrati veliko različnih tipov podatkov. Del teh podatkov je možno zajeti avtomatsko, ne da bi potrebovali uporabnikovo pozornost. Hitri razvoj tehnik za analizo večjih količin podatkov nudi še bolj učinkovite načine identifikacije konteksta.
Posebne rešitve komunikacijske strojne opreme. Pomemben vidik uporabniku prilagojene komunikacije je tudi ta, da se razvite rešitve močno razlikujejo glede na skupine uporabnikov, tipe aplikacij itd. Zato je potrebno za vsako rešitev razviti tudi namensko opremo in prilagojen uporabniški vmesnik.
Zajem uporabniških podatki v socialnih omrežjih. Podatke o uporabnikovih socialnih interakcijah ter vedenju je težko zajeti kjerkoli drugje kot v socialnih omrežjih. Ker uporabniki v teh omrežjih shranjujejo svoja dejanja skozi daljša časovna obdobja se lahko s pomočjo analize teh podatkov pridobijo ključni podatki o njihovih vzorcih obnašanja ter se uporabijo v uporabniku prilagojenih komunikacijskih storitvah.