ProjektJeziki štejejo sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Projekt Jeziki štejejo (pogodba št. C3330-17-319012 o sofinanciranju izvedbe operacije v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020), pod vodstvom dr. Karmen Pižorn, je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih učnih okolij in prožnih oblik učenja za dvig splošnih kompetenc« in ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, prednostna naložba »10.1 Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc«, specifični cilj »3. Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«. Projekt traja od leta 2017 do 2022, njegova skupna vrednost pa je 1.125.000 €.
Glavni cilj projekta Jeziki štejejo je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezičnosti v slovenskem šolskem prostoru. Na podlagi podatkov ciljnih analiz in ugotovljenih spremenljivk bodo nastale smernice, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno izobraževalno okolje. Raznojezičnosti naklonjeni in njen razvoj spodbujajoči vzgojno-izobraževalni zavodi naj bi v projektu pridobili jezikovno izkaznico.
Projekt bo usmerjal pedagoške delavce v preseganje spoznavanja in podajanja zgolj ene kulture in enega jezika, saj se je zaradi njihovega intenzivnejšega soočanja v sodobnem svetu porodila potreba po prisotnosti medkulturnih vsebin pri prav vseh predmetnih področjih. Vključevanje medkulturnih vidikov pri jezikovnih in nejezikovnih predmetih naj bi vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezikovnih in kulturnih stvarnosti, s čimer bi se učeči se lažje izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvili zmožnost kritične kulturne zavesti ter bili tako spodbujeni k nenehnemu raziskovanju spreminjajoče se stvarnosti in bi se nanjo odzivali brez odvečnih stereotipov in predsodkov.
Projekt je s svojim moderno in inovativno oblikovanim spletnim portalom trajnostno naravnan, saj želi prav z razvojem raznojezičnosti preseči razlikovanje med jezikovnimi in nejezikovnimi predmeti ter z razvijanjem digitalne kompetence povezati različna predmetna področja, vse jezike v slovenskem prostoru ter seči preko ožjega izobraževalnega okolja v lokalne skupnosti s ciljem čim bolje osmisliti ne samo predmetne vsebine temveč tudi pridobivanje spretnosti in zmožnosti.
Projekt namenja posebno pozornost manj razširjenim oziroma v našem izobraževalnem okolju manj poučevanim jezikom, jezikom priseljencev in jezikom, ki jim šolska politika v zadnjih desetletjih ni bila najbolj naklonjena (latinščina, grščina).